Slovenski kazalniki trajnostne gradnje po Level(s) – od pilotne uporabe do zelenega javnega naročanja
V reviji ESG št. 209-210 je izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl pobliže predstavila razvoj slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje po Level(s) oz. na kratko SLO kTG, pomembnemu inštrumentu na poti h razogljičenju, krožnemu gospodarstvu in zelenemu financiranju.
Razvoj SLO kTG poteka pod okriljem integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v koordinacji Ministrtva za okolje in prostor. Vodilni partner akcije C4.4 je Gi ZRMK v sodelovanju z ZAG in MOP.
Preberite, kako bodo SLO kTG vplivali na načrtovanje, gradnjo in vrednotenje stavb v Sloveniji ter kakšne priložnosti prinašajo zasebnim investitorjem in javnim naročnikom.
Investitorji lahko trajnostne vidike stavbe analizirajo, optimizirajo, izkazujejo in spremljajo z odprtokodno metodologijo Level(s) v slovenski prilagoditvi ali pa z metodami, ki jih ponujajo tržne certifikacijske sheme za vrednotenje trajnostne gradnje. Prav slednje, tudi zaradi določil Uredbe o ZeJN, postaja vse pogostejša praksa, kar je po eno strani pohvalno, po drugi strani pa pri javnih naročnikih odpira nekaj vprašanj glede dodatne porabe javnih sredstev za certificiranje po tuji tržni certifikacijski shemi. Slovenski kazalniki trajnostne gradnje po Level(s), ki so usklajeni z evropsko zakonodajo zelenega prehoda, predstavljajo povsem primerljivo in uporabnikom bolj dostopno alternativo za izkazovanje trajnostne gradnje.
Uredba o zelenem javnem naročanju – ZeJN
Uredba o ZeJN v 6. členu opredeljuje vidike in cilje, ki jih mora javni naročnik upoštevati pri naročanju in za stavbe navaja cilj 30 % prostorninskega deleža lesa ali lesnih tvoriv, ki ga v 10 % lahko nadomestijo gradbeni proizvodi z znakom za okolje tipa I ali III. Odstopanje od te zahteve je dopustno, če se uporabi katerega od priznanih sistemov gradnje in certificiranja trajnostne gradnje, kot so npr. DGNB, BREEAM, LEED. Nadalje je v primerih okoljskih zahtev in meril za projektiranje oz. izvedbo gradnje stavb (P12), ki so jih pripravila pristojna ministrstva, navedeno, da je odstopanje od izpolnjevanja v uredbi zapisanega cilja za projektiranje stavb dopustno, tudi če se uporabi drug standard, iz katerega je možno dokazati izpolnjevanje cilja Uredbe o ZeJN.
Priložnosti SLO kTG
Tak standard bi lahko predstavljali tudi SLO kTG po Level(s), saj je praksa uporabe okvira EU Level(s) v povezavi z evropsko zakonodajo zelenega prehoda pokazala na pomemben prispevek tega orodja pri spodbujanju trajnostne gradnje in nenazadnje lahko kljub nekateri začetnim uporabniškim oviram podobno sklepamo iz rezultatov slovenskih pilotnih projektov uporabe SLO kTG po Level(s). Predlagamo, da se med Uredbo o ZeJN med primere sistemov vrednotenja trajnostne gradnje poimensko doda tudi sistem SLO kTG po Level(s). Slednje bi razpršilo dvome zlasti javnih naročnikov glede odločanja za alternativne pristope izkazovanja doseganja trajnostnih ciljev in potencialno odprlo vrata za spodbujanje trajnostne gradnje.
Celoten prispevek si lahko preberete na tej povezavi.